Blaž Rant
- Prvi del intervjuja -

Pred leti sem peljal na tekmo za državno prvenstvo v srednjih kategorijah naše mlade upe z domačega kraja. Na tej isti tekmi je malo za šalo, malo zares nastopil tudi Blaž Rant, ki je bil takrat še ciciban in še ni smel tekmovati na tekmovanjih za srednje kategorije. Blaž se je že takrat brez problema kosal s svojimi starejšimi tekmeci. S svojim neverjetnim nastopom se mi je takrat vtisnil v spomin.
Minila so leta in o Blažu smo vsako leto prebirali o novih uspehih, ki jih je dosegel bodisi na tekmovanjih ali pa s težkimi vzponi v skali. Pri 13-ih je splezal svojo prvo smer ocenjeno z 8b (Mrtvaški ples,Mišja Peč), pri 14-ih pa svojo prvo smer z oceno 8b+ (Kaj ti je deklica,Mišja Peč). Prebrali pa smo tudi lahko o njegovih uspehih na področju balvanskega plezanja, ko je kot prvi slovenec uspel v balvanskem problemu ocenjenem z Fb 7c+ (The Real Tick, Kochel). Prav balvansko plezanje pa je z leti postalo Blažu največja ljubezen v plezanju in z bratom sta se v zadnjih nekaj letih kar nekajkrat podala v tujino, kajti v Sloveniji je takrat še vladalo kronično pomankanje balvanskih smeri, stanje pa tudi danes še ni rožnato, ampak se vsekakor izboljšuje.
Da se je letošnjo pomlad v Anglijo odpravil z bratom Tomažem sem vedel, ampak sem bil prijetno presenečen, ko mi je prijatelj Roman po telefonu povedal, da je Blažu uspelo ponoviti sloviti balvanski problem Brad Pitt (Fb 8a).

Osebna izkaznica
Datum rojstva: 14.12.1983
Višina: 167 cm
Teža: 63-66 kg
Doma: Škofja Loka
Poročen: ne
Pleza:
10 let
Najtežja smer z rdečo piko:
Kaj ti je deklica, Mišja Peč (8b+)
Najtežja smer na pogled: Manana, Mišja Peč (
7c/c+)
Najtežji balvanski problem: Brad Pitt, Peak District (Fb 8a)
Sponzorji:
mama in ata, Stimacomp d.o.o., Oakley, Boreal

 

 

Čestitke ob uspešnem vzponu v dosedaj najtežjemu slovenskemu balvanskemu problemu.
Hvala.


Kako, da sta se z bratom odločila ravno za Anglijo?

Tomaža je na seminar pri Angleški plezalni zvezi povabil angleški prijatelj, ki se pravtako kot Tomaž ukvarja s treniranjem reprezentance mladincev v Angliji.
Tako se je Tomažu porodila ideja, da bi prišel še jaz v Anglijo po zaključku njegovega seminarja in bi za kakšen teden ali dva odšla plezat v bližnji Peak District.
Peak District pa se nesporno uvršča med meke balvanskega plezanja, takoj za Huecotom, Fontainbleaujem in Rocklandsom.


 

 

Kako pa tam izgleda plezarija?
Skala se imenuje gritstone in je ena posebna vrsta granita. Ob najinem prihodu v Peak sva se srečala s Primožem Grilcem - Griljotom, ki se je ta čas mudil pravtako v Peaku kot midva. Primož je neprestano govoril, da je skala neverjetno ostra in nama s Tomažem je bilo to skoraj neverjetno, ampak že prvi dan sva spoznala svojo napako in ugotovila, da je skala prav hudičevo ostra in še sedaj, en mesec po temu, se mi koža na dlaneh ni popolnoma obnovila.

Kaj pa stil plezanja?
Skoraj vse se pleza po zaoblejnih, musavih "klocih", za katere potrebuješ kar nekaj časa, da se privadiš. Meni je en problemček, ocenjen z Fb 6a, povzročal na začetku prave male probleme in sem se v smer moral podati kar trikrat preden mi ga je uspelo splezati. Plezanje po takih klocih pa zahteva tudi dokaj nizke temperature.
Po drugi strani pa so se mi zdele smeri, ki se plezajo po majhnih poličkah, precej lažje od isto ocenjenih smeri po klocih.

 

 

 

©Vse fotografije na strani: arhiv Rant

Drugi del intervjuja>>>